V nedeljo 17.4.2016 je bil v večernem času na Planet TV objavljen prispevek o projektu čiščenja zemlje.
Prispevek in predstavljena vsebina sta zavajajoča za gledalce, kar smo z dopisom opozorili tudi v uredništvo televizije. Pred pričetkom snemanja naših izjav smo namreč novinarki ga. Turk strokovno obrazložili pomen, ozadje in odgovore na posamezna takoimenovana »neodgovorjena« vprašanja, ki pa nato v samem prispevku niso bila upoštevana.
V članku so izpostavili, da ne znamo navesti prevzemnika odpadkov, ki bodo nastali v procesu. Podatek o prevzemniku je namreč popolnoma irelavanten. Prav tako je nesmiselno poudarjanje izjave dr. Cvetke Ribarič Lasnik, da v Sloveniji nimamo odlagališča nevarnih odpadkov. V Sloveniji odlaganje in predelavo odpadkov ureja Uredba o odpadkih. Ta jasno opredeluje vse postopke zbiranja in obdelave odpadkov. V Sloveniji se namreč letno proizvede več kot 150 tisoč ton nevarnih odpadkov. Tako kot te odpadke, se bo namreč tudi v našem procesu nastale odpadke ustrezno predelalo oziroma izvozilo. Naš namen je izbrati prevzemnika in predelovalca, ki bo nastali odpadek uporabil na način, da bo le ta predstavljal surovino. Katerega od izvajalcev bomo izbrali, nam v fazi pogovorov in dogovorov pač ni v interesu navajati, kot ga tudi ne moremo izdati. Vsi prevzemniki odpadkov z dovoljenji so navedeni na spletni strani ARSO. Dejstvo je namreč, da vendarle gre za snov, ki se trenutno nenadzorovano nahaja v okolju.
Prav tako je zavajujoče navajanje EDTA kot kisline. Tudi C vitamin, ki ga proizvajajo rastline je kislina, pa zato ni uničujoč. Kislina je tudi v vinu. Pomembne so količine in način ravnanja z njimi. Dejstvo je, da je EDTA v našem primeru najbolj idealna snov za odstranjevanje svinca iz zemlje, saj je učinkovita in cenovno dostopna. To smo pred pričetkom projekta raziskali in dokazali v procesu večletnih raziskav v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, izsledke pa objavili v uglednih mednarodnih revijah. V procesu 95% uporabljene EDTA recikliramo in ponovno uporabimo, preostali del se je izloči z nastalim odpadkom, količine v sledovih pa ostanejo v tleh po čiščenju. Naše in tuje študije so dokazale, da se ta preostanek v tleh mineralizira, saj ga v izcednih vodah ni zaznati. Iz drugih študij, opravljenih po svetu, lahko razberete, da uporaba EDTA nima negativnih vplivov na rastline. EDTA je namreč splošno uporabljen dodatek lahkotopnim rastlinskim gnojilom. V postopku torej odstranimo iz tal vso mobilno frakcijo nevarnih kovin s pomočjo EDTA. Preostane le del kovin, ki je nemobilno (fiksno) vezan v tleh in iz očiščene zemlje ne prehaja več v okolje, tako kot tudi ne preostala EDTA. Uporaba EDTA v procesu čiščenja zemlje nima negativnih vplivov na okolje. Žal za neobdelano, s svincem onesnaženo zemljo te trditve ne moremo zapisati.
V prispevku so poudarili, da so v očiščeni zemljini, ki se jo vrne na vrtove, še vedno prisotne nevarne kovine. K tej izjavi bi za objektivno poročanje morali dodati še dejstvo, da so v zemlji po čiščenju preostale kovine v taki obliki, ki so za rastline nedosegljive. Gre res za s strokovnega stališča nekoliko zahtevnejšo temo za razumevanje, ki pa jo gledalcem ne bi smeli predstavljati v tako poenostavljeni obliki, da je zavajajoča. Tudi ta vidik smo pred pričetkom projekta skrbno proučili. Pred pričetkom omenjenega projekta so namreč potekale obsežne in dolgotrajne preiskave, v katerih smo se posvečali tudi biološki dosegljivosti strupenih kovin v tleh pred in po čiščenju. Primerjava dosegljivosti svinca za prevzem v človeški organizem v onesnaženi in očiščeni zemlji so pokazale, da ob zaužitju očiščenih tal, svinca v obliki, ki bi bila dosegljiva za prevzem v tankem črevesju, ni zaznati.
Naj omenimo še naslednje. Projekt je po skoraj eno-letnem evalvacijskem postopku potrdila Evropska Komisija, kot najobetavnejšo tehnologijo, s katero lahko očistimo tla obremenjena s strupenimi kovinami na okoljsko sprejemljiv način. Okoljsko sprejemljiv način pa pomeni racionalno rabo virov v procesu čiščenja (kot je v našem primeru npr. voda in EDTA), odsotnost negativnih vplivov na okolje (nadzor nad odpadno vodo in odpadki), ter ohranjanje rodovitnosti tal.
Trenutno je na obočju Mežiške doline 2.000 hektarov površin prekomerno obremenjenih z nevarnimi kovinami, od tega po ocenah med 100 in 200 hektari v urbanih območjih. V našem projektu nameravamo demonstracijsko očistiti 0,5 ha površin. Nastali nevarni odapdek, ki bo odložen v kontroliranih pogojih, predstavla 1% količine obdelanih tal.