Inovativna tehnološka rešitev je usmerjena v reševanje problematike močne onesnaženosti urbanih območij s potencialno toksičnimi kovinami.
Prebivalci onesnaženih območij so toksičnim kovinam izpostavljeni predvsem preko direktnega vnosa onesnaženih delcev v prebavni sistem, tudi preko zauživanja hrane pridelane na onesnaženi zemlji in vdihavanja onesnaženih prašnih delcev. Tla so danes pogosto primarni vir onesnažil v okolju, zaradi česar je remediacija tal nujen ukrep za doseganje trajnostnega učinka sanacije. Izbira tehnologije remediacije je odvisna od lastnosti onesnažil, tal ter rabe zemljišča. Pred izbiro tehnologije remediacije je potrebno izvesti teste izvedljivosti posameznih tehnologij za doseganje najboljšega razmerja učinkovitosti, ekonomske in ekološke sprejemljivosti.
Na področju remediacije s toksičnimi kovinami, še posebej s svincem, onesnaženih tal so poznane in uporabljene naslednje tehnologije:
- Solidifikacija in stabilizacija kovin je postopek, pri katerem se v tla vmešajo in/ali vbrizgavajo materiali kot so fosfati, cement, apno ali različni sulfidi. Kovine iz tal ne odstranijo, zmanjša se njihova bio-dostopnost;
- Fitoekstrakcija onesnažil iz tal izrablja sposobnost rastlin, da kopičijo kovine v nadzemne dele, rastlinska vrsta, ki bi imele zadostno biomaso in bi akumulirala dovolj velike količine svinca, še ni poznana;
- Pranje tal, ki kovine odstranjuje iz zemlje z mehaničnimi postopki po principu separacije, pri čemer se odstranijo frakcije tal, na katere so kovine v največji meri vezane. Pri tem se večinoma iz tal odstrani organska snov in fini meljasti delci. V primeru tal iz Mežiške doline bi morali zaradi visoke vsebnosti organske snovi s to tehnologijo odstraniti preko 20 % talnih delcev (odpadek), pri čemer bi zemlja izgubila funkcijo substrata za rast rastlin.
- Pranje tal z raztopinami soli, kislin in ligandov je edina tehnologija za odstranjevanje toksičnih kovin, še posebej svinca, iz zemlje. Najbolj učinkovit pristop je uporaba ligandov, ki s kovinami tvorijo vodotopne komplekse in na ta način prenesejo kovine iz trdne v tekočo fazo, pri čemer dobimo ogromne količine onesnažene procesne raztopine. Največkrat uporabljen ligand je etilendiamin tetraacetat (EDTA).